• K N J I G E

    BRONJA ŽAKELJ, BELO SE PERE NA DEVETDESET

    V življenju strastnih bralcev vsake toliko nastopi sila mučen trenutek, ko stran za stranjo obračamo eno knjigo pa drugo, tretjo in četrto, vmes pa razočarano ugotavljamo, da je takšnih, ki bi nas zares ganile, pretresle in/ali posrkale vase, vedno manj – če beremo zares veliko, je ta pojav še toliko bolj pogost. Ko se mi je to zgodilo nazadnje, sem na srečo v roke dobila Bronjo, in čeprav me kratek opis, zapisan na platnicah, najprej ni pritegnil, je Belo se pere na devetdeset sigurno ena od najboljših knjig, ki sem jih (poleg Mazohistke in Gana naj gre, oba romana sta izšla pri Beletrini) letos prebrala, v sam vrh pa se…

  • Z G O D B E

    ITI NAPREJ

    Ker kdor ne hodi naprej, se pomika nazaj, sem doumela nekaj dni potem, ko je povedal, da odhaja, da mu ni več mar, za naju, zame, za vse, kar sva ustvarila, za vse, kar sva dala čez, za dve stanovanji, v katerih sva živela, za najina psa, ki sva si ju želela, za krožnike, s katerih sva jedla in so se v tem času že postarali, pogršali, postali so mi neverjetno podobni, je najbrž mislil, ko je jedel z njih. Ko jih je dobil, so bili tako sveži, tako lepi, tako svetleči in predvsem – tako novi. Sčasoma so se na njih začele nabirati praske, okrušili so se, podobno kot…

  • Z G O D B E

    LJUBEZENSKI TRIKOTNIK

    Vsakič, ko je odšel, je svoje copate pospravil v omaro. V najlepših časih, ki so bili sedaj nepreklicno mimo, sem v njej dolge ure počival v udobju mehkih in dišečih šalov in puloverjev, potem pa je v moje kraljestvo nekega dne zakorakal vsiljivec in tega razkošja, ki ga nekateri pripadniki moje vrste niso nikoli deležni, je bilo nepreklicno konec. Že od prvega dne mi je bil sumljiv. Skozi vrata je stopil z energičnim, hitrim korakom, da sem skoraj pobegnil pod kavč. Prenagljeni gibi me spravljajo v zadrego, toda nisem se dal – on je vstopil v moje domovanje, mi je švignilo v misli, in kakor da bi se istočasno tega…