L J U D J E

ALJA SKRT: “PRAVI ČUDEŽ SE MI ZDI, DA LAHKO ODREŽEM LISTEK, GA NAMAKAM V VODI, IN POTEM IZ TEGA ZRASTE PRAVA PRAVCATA RASTLINA.”

ALJO SKRT sem spoznala, ko sem pred malce manj kot dvema letoma prišla delat na eno od oglaševalskih agencij, kljub temu pa se mi je zaradi LJUBEZNIC zdelo, kot  da se nekako že poznava. Njen blog o potovanjih, lifestyle nasvetih in rastlinju sem namreč prebirala že prej in neverjetno vesela (in malce presenečena) sem bila, ko sem odkrila, da se za simpatično vsebino in pre-le-pi-mi fotografijami skriva tudi simpatična, zgovorna, navdihujoča in skromna oseba, s katero sva nato kar nekaj časa skupaj hodili na cigarete in včasih tudi na kosila. Alja je kmalu zatem iz omenjene oglaševalske agencije odšla, nekaj mesecev za njo sem popakirala tudi jaz in v tem vmesnem času se dolgo nisva videli, dokler nisem z njo pred kratkim sodelovala za revijo Gloss. Preko maila sva se dogovorili za kavo, na kavi pa je padla ideja, o tem, da bi tudi Alja lahko pristavila svoj (cvetlični) lonček in za Pisalnico povedala kaj več o svoji urbani džungli. Glede na vedno bolj zelen Instagram, te v slovenskih stanovanjih rastejo kot gobe po dežju, vseeno pa toliko rastlin, da jih niti lastnica ne more več prešteti, najbrž ni v vsaki, niti vsak o njih ne govori s takšnim zanosom kot Alja, ki se ji največja čarovnija zdijo potaknjenci (kako je potekala izmenjava, si lahko ogledaš tukaj), v spodnjem intervjuju pa je naštela tudi nekaj bolj ‘enostavnih’ rastlinic, primernih za božično darilo. Tudi za začetnike.

Živjo, Alja. Kdo si in kaj počneš?

Hej! Sem Alja, velika ljubiteljica sobnih rastlin in nasploh vsega lepega. Rada pohajkujem naokoli, poleti malo več po hribih, čez leto pa po mestih. Iz potovanj domov rada nosim kamenčke, na domačih policah pa zbiram krožnike. Najraje se izražam skozi fotografijo, drugače pa delam v oglaševalskem svetu.

Kdaj in kako so nastale Ljubeznice in kaj bralci na njih lahko najdejo?

Ljubeznice so stare že skoraj deset let. Najprej so bile posvečene modi, kasneje sem tam delila le svoje misli, sčasoma pa so se oblikovale v lifestyle blog, ki je v prvi vrsti moj dnevnik, bralci pa tam najdejo vse od zapisov iz potovanj, ideje za hribovske izlete, vse mogoče reči o sobnih rastlinah pa tudi kaj o ureditvi prijetnega doma. Hkrati pa so Ljubeznice zakladnica mojih fotografij in prostor za ustvarjanje.

Si lastnica ene od najbolj ‘zelenih ljubljanskih džungel’. Kdaj in kako se je začela tvoja ljubezen do zelenja?

Moja ljubezen do zelenja je zrasla precej spontano. Prvo lončnico, taščin jezik, sem dobila v dar razredničarke v četrtem razredu, ker sem skozi leto skrbela za zalivanje šolskih rastlin. V najstniških letih sem ob vsakem obisku Ikeje domov prinesla kak kaktus, ko pa sem se preselila v Ljubljano, sem v stanovanju počasi začela zbirati in ‘vzgajati’ sobne rastline. Sprva sem namakala sleherno avokadovo koščico in uspelo mi je nekaj dest malih avokadovih rastlin, ki so delale družbo kaktusom. To je preraslo v ‘prosjačenje’ potaknjencev pri znancih in obsedenost ‘te pa še nimam, moram jo kupit, če ne bo konec sveta’.

Kdor te spremlja na Instagramu ali FB-ju, ve, da imaš doma res ogromno rastlin. Veš, kakšna je točna številka?

Huh, štela pa že res nisem dolgo. Nehala sem pri 150, tako da jih je sedaj najverjetneje še kak ducat več.

Kako skrbiš za rastline in koliko časa ti to vzame? Kaj pa finančni vidik, je ‘botaničarstvo’ drag šport?

Vsako jutro naredim ‘obhod’ in špegam za novimi listki ter preverjam, če gre kje kaj narobe. Predvsem slednje je izredno pomembno, saj sem na ta način parkrat že rešila svojo džunglo, ker sem pravočasno odkrila škodljivce na eni izmed rastlin. Sicer pa zalivam enkrat na teden, običajno v nedeljo dopoldne. To mi vzame slabo uro, ampak tudi zato, ker se na vsakem koncu še malo ustavim in opazujem (smeh). V toplejših mesecih pa jih enkrat na teden tudi ‘stuširam’ v banji.

Botaništvo je lahko in poceni in drag šport. Odvisno, kako si vzameš. Večino rastlin v zadnje pol leta sem vzgojila sama s potaknjenci in jih nekaj tudi izmenjala, sem pa letošnje poletje postala tudi ponosna lastnica Monstere Variegate, ki je vredna več kot katerakoli izmed mojih torbic (smeh).

Najraje od vseh rastlin imaš potaknjence. Kaj pri njih te tako navdušuje in katere rastline so tiste, ki jih je najlažje razmnoževati?

Potaknjenci se mi zdijo čista čarovnija, saj vem da sem hecna, ampak čisto zares. Pravi čudež se mi zdi, da lahko odrežem listek, ga namakam v vodi in potem zraste prava pravcata rastlina. Resnično obožujem spremljanje razvoja in dokumentiranje rasti. In to seveda deliti s sledilci in se potem skupaj čuditi! (smeh)

Po mojih izkušnjah je najlažje razmnoževati Monstero, Pothos, Zebrasto tradeskancijo, Taščin jezik pa kakšno sukulento.

Kaj pa zelenje, primerno tudi za začetnike, katerih 4–5 rastlin bi predlagala?

Za začetnike bi predlagala priljubljeno Monstero, Potos, Taščin jezik, Zamijo in Pileo. Vse izmed njih so čudovite, posebnih oblik, hkrati pa niso zahtevne glede svetlobe in zalivanja – ne potrebujejo namreč veliko.

Katera rastlina ti je doslej predstavljala največji izziv, kar se nege tiče? Je bila med njimi kdaj tudi kakšna, ki ji tvoje stanovanje ni bilo najbolj ‘pisano na korenine’?

Dejansko imam največ težav s sukulenti in kaktusi, nekako se še vedno nismo zares ujeli. Čeprav marsikdo trdi, da so to najenostavnejše rastline, jih jaz že par nisem uspela obdržati pri življenju. Tiste, ki pa so še vedno z mano, pa stagnirajo že dlje časa (smeh).

Katera pa je bila tvoja zadnja ‘pridobitev’?

Zadnja pridobitev je precej neobičajna in bi najbrž marsikdo, ki me pozna, rekel so-not-you. Poleg treh zračnih rastlin, ki sem si jih res že dolgo želela, a sem se jih vedno bala, sta se v moji džungli znašli orhideja in božična zvezda. Ja, prav slišiš. Orhideja ima tako zelo poseben cvet, da sem jo preprosto morala imeti, božična zvezda pa je bila pika na i kitchy-mitchy božični dekoraciji doma – letos sem šla namreč all in.

Nedavno si v Ljubljani organizirala tudi prvo izmenjavo potaknjencev. Kakšni so bili občutki  in ali se v prihodnosti obeta še kakšen podoben dogodek?

Prva izmenjava je presegla vsa pričakovanja! Še danes dobim metuljčke v trebuhu, ko se spomnim nanjo! Odziv je bil res velik, obiskovalci so prinesli toliko rastlin, da smo jih komaj spravili na še dodatne mize. Tudi sama izmenjava je potekala gladko – svoje nove zelene prijatelje so dobili tudi tisti, ki so na dogodek sicer prišli praznih rok, nekaj potaknjencev pa je po koncu celo ostalo. Vsekakor se obeta ponovna izmenjava, a najbrž šele v toplejših mesecih, ko bo spet priložnost za pripravo potaknjencev.

Urbane džungle, polne zelenja, so na družbenih omrežjih precej priljubljene. Kaj misliš, zakaj? Gre po tvojem za prehodni trend ali nekaj, kar se bo obdržalo?

Urbane jungle še posebej v mestih nudijo več stika z naravo, dajejo mir in te učijo potrpežljivosti, te navdihujejo, povrh vsega pa so krasne tudi kot dekorativni elementi. Popestrijo prostor in se skozi čas spreminjajo. Ravno zato so najbrž zadnje čase tako priljubljene tudi na Instagramu, a ne zgolj zaradi fotogeničnosti, ampak tudi zaradi močne skupnosti, katerih vezni člen so rastline. Povezujejo mnoge, tudi jaz sem na ta način spoznala par čudovitih ljudi in neznansko lepo je deliti ljubezen do zelenja, si svetovati in zraven izmenjati še kakšen potaknjenec.

Kje najdeš vse nasvete za nego rastlin oz. katere urbane džungle/bloge spremljaš?

Glede rastlin sem precej samouk in se učim z opazovanjem in seveda tudi na napakah. Sicer pa imam kar nekaj knjig na temo sobnih rastlin, rada pa spremljam tudi Instagram profile in bloge. Med ljubšimi so @nelplant,@houseplantjournal, @arbor__, @bearinthesmallwhitehouse in @nininoes.

Kaj najraje počneš, kadar ne skrbiš za rastline?

Ko ne skrbim za rastline, rada premikam pohištvo gor in dol po stanovanju, vrtam luknje in zabijam žeblje, listam izbrane revije in čitam knjige o zelenju. Izven štirih sten pa rada obiščem botanični vrt, pohajkujem po mestih in osvajam vrhove ter uživam v družbi ljudi, ki me navdihujejo in rišejo smejalne gube na moj obraz.

Kakšni so tvoji načrti za leto 2019? Bo tvoj fokus na zelenje kdaj usmerjen tudi v bolj ‘profesionalnem’ smislu?

V resnici še nisem razmišljala o načrtih za prihajajoče leto, je pa ena izmed mojih ogromnih želja, da bi ljubezen do rastlin širila naokoli in se morda kdaj v prihodnosti s tem celo profesionalno ukvarjala. A zaenkrat je (žal) še vse zgolj pri sanjarjenju.

Katere rastline bi se najbolj razveselila za novoletno darilo in katero bi nekomu, ki nima pojma o rožah, podarila ti?

Moj seznam želja ni kratek, ampak če bi morala izbrati eno samo, bi se odločila za Stephanio Erecto. Nekomu, ki nima pojma o rožah pa bi najverjetneje podarila potos, po možnosti v makrame obešanki!