K N J I G E

MARK MANSON: THE SUBTLE ART OF NOT GIVING A F*CK

Na Marka Mansona, ameriškega blogerskega zvezdnika z veliko vsebine (!), sem po naključju naletela pred nekaj več kot štirimi leti. Takrat sem živela v Avstriji in moje počutje ni bilo nič kaj dobro, saj ne samo, da sem bila ves čas nekoliko tesnobna, pač pa sem kar dolgo časa počutila kot nekdo, ki je v svojem življenju nekoliko … khm, ja, izgubljen. Prevpraševala sem svoje vrednote, prioritete in hotenja in bolj ko sem o njih razmišljala, manj sem jih razumela. Podobno kot sebe v tistem obdobju. Nekako podobno kot tisto, ko tako dolgo strmiš v eno besedo, da ti na koncu ne pomeni nič več, razen čudne gmote črk.

Kakor je v človeški navadi, sem tudi jaz takrat iskala rešilno bilko. Telovadila sem, se izpovedovala prijateljicam in iskala branje, ki bi mi bilo ‘v uteho’. Najprej sem v roke vzela Življenje je tvoje, enega od najbolj slavnih priročnikov za samopomoč, a sem hitro doumela, da pozitivne afirmacije, nalepljene na ogledalo, name, na mojo tesnobo ter kakovost mojega življenja žal ne bodo učinkovale.

Potem mi je na pot prišel Mark, in če bi rekla, da se je zaradi njegovega pisanja takrat karkoli čudežnega spremenilo, bi se zlagala, je pa s svojimi zapisi določene stvari postavil v povsem novo perspektivo in mi s svojim neobičajnim, ‘neoptimističnim pogledom’ absolutno dal misliti. K temu je seveda pripomogel tudi žmohten jezik, zaradi katerega so njegovi teksti tako berljivi in med njegovimi oboževalci še bolj priljubljeni.

The Subtle Art of Not Giving a Fuck, ki mi je pod roke prišla kakšno leto kasneje, ni knjiga za samopomoč. Vsaj ne običajna. Mark ni običajen guru, coach ali nekakšen na novo razsveteljeni moralist, ampak prej nekdo, ki vam bo – s precej veliko mero vulgarnega besedišča – razložil stvari, ki jih (najbrž) nočete slišati. Na svoji spletni strani vam bo recimo povedal kaj o tem, zakaj ljubezen ni dovolj (Love is Not Enough) ali pa zakaj ni dobro, da čustvom pripisujete bistveno prevelik pomen (Fuck Your Feelings) ali pa zakaj bi morali v življenju slediti le tistemu, kar vas absolutno in v popolnosti prežame, v njegovi prvi knjigi (ravno danes je, mimogrede, izšla njegova druga; Everything is Fucked: A Book About Hope) pa si lahko preberete še marsikaj takšnega, na kar v drugih priročnikih  zagotovo ne boste naleteli;

  • temeljna premisa Mansonovega pisanje je recimo ta, da je s sodobnim svetom mariskaj narobe. Zakaj? Ker je prežet s ‘pozitivno’ mentaliteto, ki jo avtor kot ‘izvor vsega zla’ prepozna že na prvih nekaj straneh. To, da se ves čas trudimo biti bolj pozitivni, bolj srečni, bolj samozavestni, bolj zaljubljeni, bolj družabni, skratka vse bolj, je narobe zato, ker ta misel že v osnovi predvideva, da tega nimamo dovolj, da nam tega primanjkuje. Pa je boljša hiša, večji avto, več oblek, več prijateljev, več izbire na vseh področjih res dobro za nas? Ne, dobro je za biznis, za nas pa bi bilo dobro to, da bi spremenili svoje prioritete.
  • Te spremenimo tako, da se začnemo zavedati, da je naš čas omejen, izbira, za kaj nam bo jebeno mar, pa le naša. Jebeno mar nam ne more biti za vse – ko izberemo eno (recimo srečen zakon), se odpovemu drugemu (recimo skokom čez plot). To so naše vrednote, to je tisto, kar nam je pomembno, in to moramo izbrati z veliko mero previdnosti, saj je od tega odvisna cela množica stvari v našem življenju.
  • Sreča je problematičen pojem in kot konstantno stanje ni mogoča, saj vedno pride kot ‘stranski produkt’ reševanja problemov.
  • Sreča ni skrita v denarju. Če zaslužimo toliko, da komaj preživimo, bo stopnja našega zadovoljstva veliko večja, ko bomo zaslužili npr. 1000 EUR, po drugi strani pa naša sreča ne bo nič večja, če bomo namesto 1000 zaslužili 3000 EUR. Povezava med denarjem in srečo se namreč konča, ko so zadoščene naše osnovne potrebe.
  • Čustva so precenjena. Pozitivna čustva nas zajamejo, ko smo naredili/doživeli nekaj dobrega in so namenjena temu, da v njih le uživamo, negativna čustva pa služijo kot nekakšen call to action. Ja, treba bo ukrepati in nekaj spremeniti. Vse ostalo, recimo, da ‘smo čutili, da je tako prav’, nima nič opraviti z vseživljenjskim zadovoljstvom, niti ne gre za občutek, na katerega bi se na dolgi rok pretirano zanašali:

“An obsession and overinvestment in emotion fails for the simple reason that emotions never last. Whatever makes us happy today will no longer makes us happy tomorrow, because our biology always needs something more. A fixation on happiness inevitably amounts to a never-ending pursuit of ‘something else’ – a new house, a new relationship, another child, another pay raise. And despite all of our sweat and strain, we end up feeling eerily similar to how we started; enadequate.”

  • Kaj je tisto, kar želite doseči v življenju, ni pravo vprašanje. Pravo vprašanje je, koliko ste za to pripravljeni pretrpeti. Za nekaj se morate odločiti. Morda za to, da napišete knjigo. Da vam bo to uspelo, morate ob večerih sedeti doma, namesto v lokalih. Ko se prijatelji ob sobotah zjutraj dobijo na kavi, morate vi doma pisati, ko ga zvečer žurajo, morate urejati popravke. Nekaj morate izbrati, če boste v tem uspešni, pa je odvisno od tega, koliko časa boste temu namenili. Sliši se logično, a večina nas velikokrat pozablja, da nič ne pride samo od sebe.
  • Nič izjemnega niste. Če pa že ste, to običajno velja le za eno področje. Da pa postanete v nečem zares izjemni, morate ves čas napredovati oz. – z drugimi besedami – se ves čas zavedati, da še niste izjemni, ampak povprečni.
  • Razlika med dobrimi in slabimi vrednotami je v tem, da dobre lahko nadzorujemo (npr. svojo iskrenost), slabih pa ne (npr. popularnosti).
  • Včasih je treba ‘samo nekaj narediti’, namesto o tem premišljevati ali javkati, kako nimamo dovolj motivacije. Ta bo – podobno kot navdih prišla -, a ji moramo pomagati. S prvim korakom.
  • V življenju se je treba izmojstriti tudi v zavrnitvah.

“We need to reject something. Otherwise, we stand for nothing. If nothing is better or more desirable than anything else, then we are empty and our life is meaningless. We are without values and therefore we live our life without any purpose. /…/ We all must give a fuck about something, in order to value something. And to value something, we must reject what is not that something. To value X, we must reject non-X./…/ 

Kljub temu da po tovrstnih knjigah ponavadi ne posegam, The Subtle Art zares priporočam v branje. Vsem, ki ne veste, kje točno ste, pa tudi tistim, ki to dobro veste. Samo v razmislek o današnjih prioritetah. Pa o sebi. Predvsem pa o vrednotah, ki jih imate (ali pa ne).

 

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja